Kako se hantavirus prenaša na ljudi in kateri sevi so prisotni v Sloveniji

Nedavni izbruh hantavirusa na ladji za križarjenje MV Hondius, ki je zahteval tri smrtne žrtve in sprožil obsežno mednarodno evakuacijo potnikov, je v javnosti vzbudil številna vprašanja in skrbi. Čeprav okužbe s hantavirusi globalno razmeroma niso zelo pogoste, so lahko njihove posledice izjemno hude.

Zelo nevaren je andski sev virusa, ki so ga odkrili na ladji za križarjenje, saj gre za edino doslej znano različico hantavirusa, ki se lahko prenaša tudi med ljudmi. Pripravili smo seznam najpogostejših vprašanj in odgovorov o hantavirusu, kako nevaren je lahko, kako se prenaša in kakšne so lahko posledice morebitne okužbe.

Kaj so hantavirusi?

Hantavirusi, ki so poimenovani po reki v Južni Koreji, niso ena sama bolezen, niso povzročitelji le ene same bolezni, temveč označujejo celotno družino zoonotskih virusov.

Znanih je več kot 20 različnih vrst teh virusov, s katerimi se po naravni poti okužijo glodalci, občasno pa pride tudi do prenosa virusa na ljudi, pri čemer lahko povzročijo zelo hude bolezni ali celo smrt.

Kako se hantavirus prenaša na ljudi?

Glavni prenašalci so glodalci – na primer miši in podgane – ki viruse izločajo s svojim urinom, iztrebki in slino, medtem ko sami ne zbolijo. Ljudje se najpogosteje okužijo z vdihavanjem aerosolov. To se običajno zgodi, ko se posušeni delci izločkov glodalcev dvignejo v zrak v obliki prahu med opravili, kot so čiščenje slabo prezračevanih prostorov, kmetovanje ali gozdarjenje. Okužba je mogoča tudi ob neposrednem stiku s kontaminiranimi predmeti in dotikanju obraza ali pa ob ugrizu glodalca.

Katere bolezni povzročajo hantavirusi?

Hantavirusi lahko glede na geografsko območje in sev virusa povzročijo dve resni bolezni. Prva je hantavirusni pljučni oziroma kardiopulmonalni sindrom (HPS), ki se pojavlja predvsem v Južni, Srednji ali Severni Ameriki. Običajno se začne z utrujenostjo, vročino in bolečinami v mišicah, kasneje pa se lahko pojavijo še glavobol, omotica, mrzlica in prebavne težave.

V hujših primerih sledijo resne težave z dihanjem in prehod v stanje, ki hudo prizadene pljuča ter srce, zaradi česar bolniki potrebujejo nujno zdravstveno pomoč.

Druga oblika bolezni pa je hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica (HFRS), ki je značilna za Evropo in Azijo. Sprva so simptomi podobni gripi, nato pa lahko bolezen prizadene ledvice ter povzroči nizek krvni tlak, notranje krvavitve in akutno odpoved ledvic.

V katerih primerih se lahko virus prenaša s človeka na človeka?

Prenos virusa med ljudmi je izjemno redek in je trenutno dokazan zgolj za eno vrsto, in sicer za andski sev, ki kroži v Južni Ameriki, predvsem v Argentini in Čilu. Andski sev so, kot rečeno, odkrili na ladji za križarjenje MV Hondius. Kljub temu pa način širjenja ni podoben gripi ali covidu-19, ki se prenašata kapljično na daljavo.

Epidemiološke raziskave kažejo, da je za prenos andskega seva virusa potreben zelo tesen in dolgotrajen stik z bolnikom v zgodnji fazi bolezni, običajno znotraj istega gospodinjstva.

Kaj točno pomeni tesen stik?

Kot primere tesnega stika študije in zdravstvene organizacije po svetu navajajo, da je za okužbo potreben neposreden stik z obolelim ali stik s telesnimi tekočinami obolelega – slina, urin, kri, izločki. Do okužbe lahko pride tudi preko poljubljanja, deljenja jedilnega pribora, spolnih odnosov, spanja v isti postelji. Virus bi lahko s človeka na človeka prešel tudi ob negi obolelega brez ustrezne zaščitne opreme.

Nekatere študije iz preteklosti so sicer pokazale, da je možen prenos tudi pri zelo kratkem stiku z okuženo osebo.

Kakšni so simptomi okužbe s hantavirusom?

Zgodnje odkrivanje hantavirusa je precej zahtevno, saj so začetni simptomi zelo podobni običajni gripi ali drugim dihalnim obolenjem. Bolniki v prvi fazi poročajo predvsem o utrujenosti, vročini, mrzlici, glavobolih, bolečinah v mišicah in prebavnih težavah, kot sta slabost ter bolečine v trebuhu.

Kako dolga je inkubacijska doba?

Od trenutka izpostavljenosti virusu do pojava prvih simptomov lahko mine od enega do osem tednov. Zaradi tega lahko to predstavlja še dodaten izziv pri prepoznavanju bolezni in zamejevanju širjenja virusa.

Kakšen je potek hujše oblike bolezni?

V primeru okužbe s hantavirusom in razvojem hantavirusnega pljučnega sindroma bolniki zelo pogosto trpijo za pomanjkanjem sape in stiskanjem v prsih. Pljuča bolnikov se polnijo s tekočino, zaradi česar lahko pride do popuščanja srca, bolniki pa padejo v šok.

Pri renalnem sindromu, ki prevladuje v Evropi, pa bolezen napreduje v nizek krvni tlak, motnje strjevanja krvi, notranje krvavitve in akutno odpoved ledvic.

Kakšna je stopnja smrtnosti pri obeh obolenjih?

Stopnja smrtnosti je odvisna od vrste bolezni, ki se razvije. Pri hantavirusnem pljučnem sindromu je smrtnost zelo visoka in se giblje med 20 in 50 odstotki. Hemoragična mrzlica, značilna za Evropo in Azijo, ima bistveno nižjo stopnjo smrtnosti, ki znaša od manj kot enega do 15 odstotkov.

S kakšnimi posledicami se lahko soočajo bolniki po preboleli okužbi?

Raziskave potrjujejo, da hantavirus pušča hude in dolgotrajne posledice. Študija s Papeške katoliške univerze v Čilu je pokazala, da si tri do šest mesecev po odpustu iz bolnišnice ni popolnoma opomogel nihče od spremljanih bolnikov. Prav vsak preživeli je imel še mesece kasneje prisoten vsaj en simptom.

Prebolevniki se soočajo z mešanico fizičnih, nevroloških in psiholoških težav. Med najpogostejšimi so kronična utrujenost, motorične motnje, izpadanje las, nespečnost, tesnoba, težave s spominom in nočne more. Zaradi močno zmanjšane kakovosti življenja se mnogi zatekajo k samozdravljenju s protibolečinskimi zdravili in pripomočki za spanje.

Ali obstaja cepivo proti okužbi?

Odobrenega cepiva za okužbo proti hantavirusu po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ni. Na Kitajskem in v Južni Koreji sicer obstajajo in uporabljajo nekaj vrst cepiv proti lokalnim sevom hantavirusa, ki so pogosti na tistem območju. Ta cepiva sicer niso odobrena s strani WHO.

Kako poteka zdravljenje okužbe?

Zdravniki se osredotočajo na lajšanje simptomov in ohranjanje delovanja vitalnih organov, pri hujših potekih pa je nujna intenzivna nega z dodajanjem kisika, mehansko ventilacijo, dializo ali celo z uporabo zunajtelesne membranske oksigenacije, ki se uporablja za ohranjanje življenja ob odpovedi srca in pljuč.

Ali obstaja tveganje za širjenje virusa v Sloveniji?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da je ocena tveganja za javno zdravje pri nas zanemarljiva. Na ladji Hondius ni bilo slovenskih državljanov, poleg tega pa andski sev, ki je najverjetnejši krivec za izbruh in se redko prenaša med ljudmi, v Sloveniji sploh ni prisoten.

Kateri sevi hantavirusa so prisotni v Sloveniji in kako nevarni so?

V Sloveniji sta prisotna izključno virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata tako imenovano mišjo mrzlico. Bolezen v našem okolju poteka bistveno blažje kot pri ameriškem pljučnem sindromu, prizadene pa predvsem ledvice. Smrtnost je pri mišji mrzlici razmeroma nizka in se giblje okoli enega odstotka.

Okužbe se običajno zgodijo pri jesenskih ali pomladnih opravilih v naravi, čiščenju kleti in lop. Prijavljenih je le nekaj primerov letno, število pa nekoliko poskoči v tako imenovanih mišjih letih, ko se glodalci v naravi močno namnožijo. Andskega virusa v Sloveniji ni.

Koliko primerov okužb s hantavirusi letno zabeležijo po svetu?

Po podatkih WHO vsako leto zabeležijo med 10.000 in več kot 100.000 primerov okužb s hantavirusi po svetu. Največ okužb odkrijejo na Kitajskem, tudi v Evropi vsako leto poročajo o nekaterih izbruhih okužb. V Severni in Južni Ameriki, kjer je prisoten nevarni andski sev, ki povzroča hujšo obliko bolezni, prav tako vsako leto odkrijejo nekaj primerov, vendar naj bi jih bilo le nekaj sto.

Kako se lahko učinkovito zaščitimo pred okužbo?

Ker zdravilo ali cepivo ne obstajata, je najboljša obramba preventiva in preprečevanje stika z glodalci. Poskrbeti moramo za zatesnitev razpok in lukenj v naših domovih, hrano pa shranjevati v dobro zaprtih posodah. Prav tako je pomembno, da smeti odlagamo v trdne zabojnike s tesnimi pokrovi in dosledno skrbimo za higieno rok.

Na kaj moramo biti pozorni pri čiščenju tveganih prostorov?

Pri čiščenju kleti, podstrešij ali lop je obvezna uporaba zaščitnih rokavic in zaščitnih mask. Ob tem je treba upoštevati tudi navodilo, da iztrebkov glodalcev nikoli ne smemo pometati ali sesati, saj se tako nevarni delci dvignejo v prah, ki ga nato lahko vdihnemo. Pomembno je, da na onesnažena območja najprej razpršimo raztopino vode in belila, nato počakamo najmanj pet minut, nato pa umazanijo previdno obrišemo s papirnatimi brisačami, ki jih nato varno zavržemo.